Statistika čezalpskega prometa

Prostorska porazdelitev čezalpskih tokov

• Dve tretjini čezalpskega prometa izvirata iz Italije, Avstrije ali Nemčije in več kot 70 % le-tega je namenjenega v eno izmed teh držav.
• Prostorska struktura tokov se med alpskimi državami razlikuje:
  
  • Več kot polovica skupnih tokov preko francoskih in švicarskih alpskih prehodov je namenjenih v Italijo, medtem ko v Avstriji takšni tokovi znašajo samo 30 % alpskih prehodov.
  • Več kot 20 % švicarskih in avstrijskih prehodnih tokov izhaja iz Nemčije, v Franciji pa so takšni tokovi zanemarljivi.
  • Nasprotno pa natovarjanje v Španiji in na Portugalskem predstavlja več kot 10 % tokov, ki prečkajo Francijo, vendar pa je v preostalih dveh alpskih državah zanemarljivo.

• Stopnja rasti prometnih tokov v in iz Italije in Avstrije je malo pod povprečjem, približno 15 % v petih letih, tokovi v in iz Nemčije pa nadpovprečno rastejo.
• Balkanske države (vključno s Turčijo in Grčijo), Romunija in Bolgarija pa tudi, med zahodnoevropskimi državami, Španija, Portugalska, ZK in Irska, so države z najbolj dinamično rastjo.
• Stopnja rasti prometa v in iz Francije, držav Beneluksa in Skandinavije je precej nizka, tonaža, natovorjena v Skandinaviji, pa je celo upadla.
• Italija, skupina balkanskih držav in ZK prejmejo mnogo več blaga, ki potuje čez Alpe, kot ga pošljejo, Nemčija, Francija, države Beneluksa in severovzhodne države pa pošiljajo mnogo več blaga, kot ga prejemajo.
• Ob upoštevanju deleža prečkanih alpskih držav je opazna sprememba iz Francije v Švico in Avstrijo med leti 1999 in 2004.

[Translate to Slowenisch:] prenosi

tabela:
> Cestni in železniški promet na alpskih prehodih po državi natovarjanja/
   Raztovarjanje in država alpskega prehoda